HELSINKI MONITOR OF SLOVENIA

17.6.2001

IZJAVA ŠTEVILKA 13
Varèevalci Elanove interne banke Les pred Evropskim sodišèem

Helsinški monitor Slovenije je pozval 2.719 varèevalcev Elanove Interne banke Les, da s svojimi pooblastili podprejo in se pridružijo tožbi na Evropsko sodišèe v primeru varèevalca Les banke Borisa Kusa. Odzvalo se je veè sto varèevalcev, veliko pa jih je medtem spremenilo naslove, odpotovalo. Nekateri so umrli, ali pa po 10 letih obupali v svojih neuspešnih prizadevanjih, da bi jim država povrnila zasežene prihranke.
V sodnem postopku Borisa Kusa, je sodišèe priznalo "da so bile storjene napake s strani registrskega sodnika" pri registraciji Les banke. Kljub temu pa je sodišèe na vseh stopnjah odloèalo negativno in ni naložilo izvršilni veji oblasti, da jamèi za hranilne vloge varèevalcev. Nazadnje je Ustavno sodišèe RS dne 10.10.2000 dokonèno zavrglo Kusovo pritožbo.
Celoten postopek je do Ustavnega sodišèa vodila odvetnica Zveze potrošnikov Slovenije, nevladne organizacije, na katero se je obrnilo veèje število izigranih varèevalcev Elanove Interne banke Les. Ta je bila pozneje spremenjena v delniško družbo LES d.d. - podjetje za ekonomsko finanèni inženiring in kreditno hranilno službo z dvema poslovnima enotama, eno v Radovljici in drugo v Ljubljani.
Podjetje LES, d.d. je podrobneje obrazložilo svoj steèaj in nezmožnost poplaèanja svojih komitentov v dopisu z dne 22.11.1990. V njem vodstvo Lesa navaja, da je bilo skupno 17.000 varèevalcev prvotne Interne banke LES, ki je leta 1989 poslovala zelo ugodno. Tembolj neverjetno, da je že naslednje leto, 24.5.1990 je bil njen raèun blokiran. Dva meseca pred tem je podjetje ELAN zašlo v težave in kmalu zatem v nadvse misteriozen steèaj.
S steèajem Elana so se ukvarjale parlamentarne komisije. Tožilstvo, ki je edino pristojno za obravnavanje suma gospodarskega kriminala, pa se ni hotelo s tem ukvarjati. Takšen navidezen naèin reševanja koèljivih javnih zadev v Sloveniji prek parlamentarnih komisij je postal ustaljena navada zavajanja državljanov, èeš da se nekaj rešuje: Vidite, ustanovljena je bila celo parlamentarna komisija! Na ta naèin oblast doseže svoj cilj, da propadejo roki za kazenske postopke zoper odgovorne osebe. Postopke zoper odgovorne osebe za Elanov steèaj, ki pa so bili zaèeti, je sodišèe zavlaèevalo do zaželene zastaranosti. Medtem so se z vprašanjem Elanovega steèaja navidezno ukvarjali politiki vseh strank na ta naèin, da niso terjali pojasnil, kam je šlo nedvomno veliko premoženje Elana doma v Sloveniji in v treh bankah v tujini. Enako brezbrižna je ostala oblast, kakor tudi vse politiène stranke do oškodovanosti 17.000 varèevalcev Elanove Interne banke Les v znesku 9 milijonov nemških mark. Toliko znaša sedanji dolg do varèevalcev po odštetju 11% njihovih hranilnih vlog, kar jim je bilo izplaèano delno leta 1993.
V zadevi steèaja Elana je tako imenovana Pukšièeva parlamentarna komisija nekaj ukrepala in na medijsko zaslišanje na televiziji pripeljala predsednika Republike Slovenije, g. Milana Kuèana zaradi njegove domnevne vloge in domnevnih podkupnin v steèaju Elana, pred sodišèem pa se ni znašel nihèe.
Elan in z njim njegova Interna banka LES, sta le en primer oèitne nezakonite privatizacije državnega premoženja v procesu preoblikovanja nekdanje skupne družbene lastnine v zasebno lastnino na nezakonit naèin. Na tožilstvu je že vrsto let okoli 360 kazenskih ovadb zoper 720 oseb odgovornih za nezakonito privatizacijo družbenega premoženja - vendar nobena od teh zadev ni sodno sankcionirana, kar vzbuja sum o korupciji in odvisnosti sodstva od politike. To je veè kot oèitno tudi v primeru Interne banke Les.
V steèajnem postopku Elana je sodišèe napravilo seznam 2.719 oškodovanih varèevalcev Interne banke Les z njihovimi terjatvami. Zveza potrošnikov Slovenije je pomagala 400 varèevalcem, da so sprožili sodne postopke za povrnitev njihovih zaseženih vlog, saj bi za banèno dejavnost hranilno kreditne službe morala jamèiti država in poplaèati varèevalce - èesar pa ni storila.
Glede na veliko število oškodovanih varèevalcev Interne banke Les, od katerih jih je 400 sprožilo postopke pred sodišèi, je Zveza potrošnikov Slovenije pri sodišèih urgirala za prioritetno obravnavo enega primera, tj primera Borisa Kusa. Smiselno se tu Helsinški monitor Slovenije kot zastopnik sklicuje na 43. èlen poslovnika Evropskega sodišèa za združitev in hkratno obravnavanje pritožb tako, da je pozval varèevalce Les banke, da se s svojimi priloženimi pooblastili že sedaj kolektivno pridružijo pritožbi na Evropsko sodišèe, èeprav njihovi postopki pred domaèimi sodišèi še niso konèani niti po 10. letih - kar samo po sebi predstavlja kršitev Evropske konvencije glede razumnega roka obravnave. Poziv HMS je veljal tudi tistim varèevalcem, ki tožb sploh niso vložili. HMS kot zastopnik predlaga tak pristop k obravnavanju primera KUS proti Sloveniji, ker dejansko ne gre za enega oškodovanega varèevalca, ampak za množico, "za problematiko velike razsežnosti v prehodnem sistemu ob razpadu tedanje SFRJ." (Citat iz Predloga zakona Službe za zakonodajo RS za povrnitev izgubljenih hranilnih vlog varèevalcem).
To je še posebej pomembno zato, ker so v podobnem položaju varèevalci slovenske Ljubljanske banke iz Hrvaške in ki prav tako terjajo svojo pravico do mirne posesti svojih zaplenjenih prihrankov, v skladu z Evropsko konvencijo o ÈP pred Evropskim sodišèem. V tem kontekstu je oèitna izjemno težka finanèna neodgovornost Republike Slovenije in velik finanèni kaos v Sloveniji, kakor tudi infarkt sodišè, oba izvirajoèa iz upravne neurejenosti države (katera je proizvedla 1 milijon nerešenih zadev na slovenskih sodišèih od skupno dveh milijonov prebivalcev RS) ter iz odvisnega položaja sodišè nasproti politiènim oblastem, tj izvršilni veji oblasti, kakor tudi zakonodajni.
Zveza potrošnikov predlagala sprejetje zakona, ki bi omogoèil povrnitev izgubljenih hranilnih vlog na raèun državne garancije Les banki v steèaju. Tako je služba za zakonodajo Vlade RS pripravila predlog zakona z dne 3.7.1998. Vendar pa parlamentarne stranke niso bile zainteresirane za sprejem tega zakona, s katerim je vladna zakonodajna služba predlagala izplaèilo devetih milijonov dem varèevalcem kot "kljuèno za zaupanje prebivalcev oziroma državljanov v lastno državo - kar je hkrati osnova za nemoteno in normalno delovanje nacionalnega gospodarstva. Glede na te razloge in naèela je Slovenija kot demokratièna in pravna država gotovo zavezana, da izpolni svojo dolžnost do svojih državljanov varèevalcev HKS LES (preko 15.000 jih je) in s sprejetjem tega zakona (delno) poravna nastalo škodo varèevalcem in jim vrne zaupanje v uèinkovito delovanje državnih organov, v banèni sistem in pravno državo nasploh."
Citirani predlog zakona Zakonodajne službe vlade RS ugotavlja, da so sodišèa v 400 tožbah varèevalcev sicer ugotavljala napako sodišèa pri registraciji LES d.d. iz prejšnje Interne banke LES, zaradi katere so bili varèevalci zavedeni in so utrpeli veliko materialno škodo - pa sodišèa kljub temu Republiki Sloveniji niso naložila, da mora za hranilne vloge jamèiti.
Prav tako tudi v prièujoèem primeru KUS vs Slovenija: negativne sodbe temeljijo na istih dveh toèkah, tj: 1. sodišèe je napaèno registriralo LES d.d. in so bili zato varèevalci zavedeni, vendar 2. država, Republika Slovenija kljub temu na prevzame jamstva za izginule hranilne vloge.
Citirani predlog zakona Zakonodajne službe Vlade RS utemeljuje povrnitev zaseženih prihrankov tudi z dejstvom, da je LES d.d. zavajal varèevalce tako, da jih je najprej pritegnil z visokimi obrestmi, nato pa jim je po zaprtju njihovih vlog pošiljal pomirjevalne dopise, s katerimi jim je zagotavljal varnost vlog in garancijo države.
Predlog zakona Zakonodajne službe Vlade RS opozarja na dejstvo, da je LES d.d. po steèaju diskriminiral svoje vlagatelje še tako, da je nekaterim izbrancem povrnil vsa vložena sredstva - kar ugotavlja Vmesno poroèilo o PREISKAVI PREISKOVALNE KOMISIJE O SUMU ZLORABE JAVNIH POOBLASTIL PRI POSLOVANJU PODJETJA ELAN, BEGUNJE, v toèki 34: "Peter Lampiè je izjavil, da je Triller v teku steèajnega postopka izplaèal dva upnika: Križaja (znanega Elanovega smuèarja) za DEM 1,200.000 ter Pirnata (pravosodnega ministra) za DEM 900.000. Ni nam znano, èe sta bili obe plaèili izvršeni v tujini."

Sklep
HMS kot zastopnik varèevalcev Les banke pred Evropskim sodišèem se zaveda dejstva, da so se opisani dogodki zaplembe prihrankov varèevalcev Interne banke LES dogodili pred podpisom Evropske konvencije s strani visoke pogodbenice Republike Slovenije. Kljub temu pa bi bilo nevzdržno morebitno stališèe Evropskega sodišèa (ki se prakticira v drugih primerih zaplemb v primeru vojaških stanovanj, državljanstva, stalnega prebivališèa, volilne pravice in pokojnin s strani visoke pogodbenice Republike Slovenije kot domnevno demokratiène države) da je torej nova neodvisna država Slovenija, èlanica Sveta Evrope in skorajšnja èlanica Evropske unije, lahko poèela in lahko še vedno poène karkoli z imetjem svojih državljanov nekaznovano - ko po drugi strani mednarodna evropska skupnost rigorozno terja denacionalizacijo imetja zaplenjenega v letu 1945 po 2.svetovni vojni, ko Slovenija še ni podpisala Evropske konvencije, niti ni kot država sploh obstajala - vendar je danes po evropskih normah dolžna prevzeti denacionalizacijske dolgove.
HMS predlaga Evropskemu sodišèu prioritetno obravnavo primera KUS vs Slovenija, predvsem zaradi potrebne sanacije funkcije državne uprave visoke pogodbenice, Republike Slovenije, pred vstopom v EU, kakor tudi zaradi velikega števila oškodovanih. In v izogib svetohlinstva, ko se terja denacionalizacija za zaplembe iz leta 1945, ne pa tudi za zaplembe (nacionalizacije prihrankov, vojaških stanovanj, pokojnin) izvedene po nastanku Republike Slovenije l. 1991 do 1994, ko je "demokratièna oblast" RS, v nasprotju z "nedemokratiènimi, komunistiènimi oblastmi iz l.1945, podpisala in ratificirala Evropsko konvencijo.
Helsinški monitor Slovenije kot zastopnik varèevalcev Elanove interne banke Les pred Evropskim sodišèem pa seveda izpodbija predvsem tiste sodne odloèbe, ki so bile izdane po podpisu in ratifikaciji Evropske konvencije o èlovekovih pravicah s strani Republike Slovenije, s èimer je podan tudi formalni temelj za uspešno pritožbo na Evropsko sodišèe. Na ta naèin se odpira možnost prijateljske poravnave med varèevalci Les banke in Republiko Slovenijo s posredovanjem Evropskega sodišèa za èlovekove pravice v Strassbourgu.

PREDSEDNICA
Neva Miklavèiè Predan